Inženirska geodezija

Inženirska geodezija je relativno mlado in kompleksno področje geodezije. Kot o samostojnem področju v okviru geodezije se inženirska geodezija omenja šele po II. svetovni vojni, ko so se predvsem v gradbeništvu začeli večji projekti, ki so zahtevali nove, kvalitetnejše postopke izmere kot pa so bili do tedaj poznani.

Pri vseh večjih objektih v industriji, visokih zgradbah, v izgradnji prometne in komunalne infrastrukture je geodet prvi in zadnji na gradbišču. Pred samo gradnjo je potrebno zagotoviti ustrezne podlage za fazo planiranja in projektiranja in hkrati predvideti tudi geodetska dela, ki jih bo potrebno izvesti v sklopu projekta. Pri tem je nujno potrebno sodelovanje tudi z ostalimi strokami, ki sodelujejo v procesu izgradnje določenega objekta.

Natančno časovno planiranje je posebno pomembno za objekte pri katerih geodetske oziroma fotogrametične meritve pomenijo končno kontrolo izdelka npr. gradnja mostov, viaduktov, sestavljanje avtomobilov, ladij, itd. Pri tem morajo biti geodetska dela zasnovana tako, da v čim manjši meri ovirajo proizvodni postopek.

V fazi izgradnje objekta je naloga geodeta korektno izvesti vse postopke zakoličevanja in predvidenih kontrolnih meritev. Kljub temu da se zaradi intezivnosti del na samem gradbišču, velikokrat pojavijo oteškočeni pogoji za izvedbo meritev, se je potrebno držati predvidenih rokov za izvedbo posameznih meritev in hkrati zadostiti vsem predvidenim zahtevam po natančnosti. Zato je za geodeta, ki dela na področju inženirske geodezije, zelo pomembno natančno poznavanje geodetskih postopkov in senzorjev, ki se pri merjenju uporabljajo.

Osnovo za meritve s področja inženirske geodezije predstavljajo geodetske mreže in z njimi povezani koordinatni sistemi. Geodetske mreže omogočajo, da so meritve opravljene z predvideno natančnostjo na celotnem področju gradbišča in v katerikoli fazi izgradnje objekta. Vse to zahteva od geodeta tudi dobro poznavanje postopkov razvijanja, izravnave in ocene natančnosti posameznih parametrov v geodetskih mrežah.

Po končani gradnji je potrebno z geodetskega stališča opraviti še kar nekaj nalog. Potrebno je izvesti zemljiško-pravne postopke in evidentirati novonastalo stanje. Prav tako je potrebno registrirati spremembe v različnih katastrih komunalnih naprav. Posebno poglavje pa predstavljajo kontrolne in deformacijske meritve določenih objektov. Za objekte, pri katerih bi nepredvidene deformacije lahko imele katastrofalne posledice za okolico, so periodične kontrolne meritve predpisane z zakonom. Pri tej vsti meritev pogosto ni mogoče uporabiti rutinskih postopkov, ampak je potrebno meritve zasnovati na osnovi dobrega teoretičnega poznavanja posameznih geodetskih postopkov.